Zakaj zakon o prostovoljstvu?

Prostovoljsko delo v Sloveniji do sedaj še nikoli ni bilo celovito sistemsko urejeno, kar je marsikdaj oviralo izvajanje posameznih prostovoljskih del. Sprejetje zakona prinaša tudi priznanje o pomembnosti prostovoljstva in prvič podaja sistemske vzvode za njegov razvoj.

 

Nevladne organizacije so prvi osnutek Zakona predale vladi že leta 2004. Po večletnem čakanju so se v letu 2008 okrepili pritiski nevladnih organizacij po sprejemu tega zakona.

 

Ključna vprašanja, ki jih zakon ureja:

  • opredelitev organiziranega prostovoljskega dela, prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, pri čemer ima posebno mesto tudi dolgoročno prostovoljstvo;
  • določitev pravic in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, pri čemer so pomembnejše naslednje pravice prostovoljca: da je prostovoljsko delo dobro organizirano, da ima prostovoljec zagotovljeno ustrezno usposabljanje, da je prostovoljec deležen mentorske in osebnostne podpore pri izvajanju prostovoljskega dela, da je zavarovan za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni ter pravico do neobdavčenega povračila stroškov in nagrade;
  • opredelitev vloge države, regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so se dolžne bolj angažirati za podporo in razvoj prostovoljskega dela, predvsem v smislu evidentiranja in vrednotenja tega, zagotavljanja ugodnih materialnih in pravnih podlag za izvajanje prostovoljskega dela ter zagotavljanja finančnih sredstev za sofinanciranje stroškov prostovoljskega dela. Na vseh nivojih so državni organi dolžni sodelovati s prostovoljskimi organizacijami pri urejanju zadev, ki se tičejo prostovoljstva.