Sporočilo ob 6. Kongresu slovenskih humanitarnih organizacij

Na mednarodni dan boja proti revščini, 17. oktobra 2017, je v Hiši Evropske Unije v Ljubljani potekal 6. Kongres slovenskih humanitarnih organizacij. Tema kongresa so bili novodobni obrazi revščine – kateri so obrazi revščine v šolah, novodobnega brezdomstva, ter kakšno je humanitarno delo v času razpada skupnosti.

Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), ustanovljen leta 2008, združuje 100 humanitarnih organizacij in deluje z namenom spodbujanja medsebojnega povezovanja slovenskih humanitarnih organizacij, usklajevanja interesov humanitarnih organizacij ter zastopanja skupnih interesov.

Pomemben glasnik NFHOS-a je kongres slovenskih humanitarnih organizacij, ki je organiziran vsaki dve leti. Letos je potekal 17. oktobra med 10. in 13. uro v Hiši Evropske Unije v Ljubljani.

Svoja razmišljanja o novodobnih obrazih revščine so z udeleženci kongresa delili različni strokovnjaki, ki se v okviru svojega dela srečujejo z revščino. O revščini v šolah je spregovoril Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada v Ljubljani, Simona Stegne iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote je predstavila novodobne oblike brezdomstva, Ciril Klajnšček iz Rdečega križa Slovenije pa je spregovoril o vlogi humanitarnega dela v času razpada skupnosti.

Na kongresu se nam je pridružila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostidr. Anja Kopač Mrak, ki je spregovorila o delovanju socialne države in ukrepih, ki jih izvaja in načrtuje vlada za odpravo revščine.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na leto 2016, 13,9 odstotna, kar je manj kot leto prej. Znižala se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, ki je lani znašala 18,4 odstotka. Kljub izboljšanju so rezultati slabši pri samskih osebah in pri starejših. Zato bodo kmalu predstavili predlog, po katerem bo denarna socialna pomoč za samske osebe višja.

Ministrica je napovedala, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine. Spomnila je, da minimalna neto plača znaša 614 evrov, povprečna neto plača pa 1050 evrov. Dve tretjini zaposlenih imata plačo, ki ne presega povprečne.

Na kongresu je potekala svečana podelitev priznanj NFHOS - najvišjega priznanja za humanitarne delavce, kipca dobrote, in priznanj NFHOS za večletno delo na humanitarnem področju.

Posebna priznanja NFHOS so prejeli:

Esad Bajraktarević (predlagatelj Humanitarno društvo Merhamet) sodeluje v društvu že 25 let. Vedno je pripravljen pomagati in sodeluje pri vseh humanitarnih akcijah društva. Še posebej je bil dejaven pri pomoči migrantom. Brez njega, njegove predanosti  in energije, ki jo prostovoljsko vnaša v humanitarne aktivnosti, delo društva ne bi bilo enako uspešno.

Milojka Vida Intihar (predlagatelj Beli obroč Slovenije) že več let svoj čas, znanje in izkušnje podarja uporabnikom društva. Vsak se lahko nanjo obrne po nasvet, usmeritev, prijazno besedo ali pomoč. Njena pozitivna energija in vera v boljši jutri je nalezljiva.  Je borka za pravice in dostojanstvo najšibkejših v naši družbi. Vsakodnevno rešuje stiske ljudi, posluša in išče rešitve, ki jih lahko društvo ponudi.

Jožica Mestnik (predlagatelj Društvo onkoloških bolnikov Slovenije) predstavlja človeka, ki je prejel in daje naprej. Ko je sama potrebovala pomoč prostovoljke je sklenila, da bo tudi sama pomagala drugim in se je po upokojitvi v celoti posvetila prostovoljstvu in pomoči bolnikom. Vedno je na voljo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Je posebej dejavna v programu društva Pot k okrevanju in ko je skupina ostala brez vodstva je prevzela tudi ta del obveznosti, da je program tekel dalje. S svojim predanim prostovoljstvom soustvarja uspešno delo Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

Jožica Mikić Horvat (predlagatelj Zveza prijateljev mladine Slovenije) je od leta 1985 aktivna v Zvezi prijateljev mladine Maribor. Sprva je delala kot prostovoljka vzgojiteljica na letovanjih, od leta 1992 pa je aktivna na humanitarnem področju društva. Bila je soustanoviteljica Komisije za socialna in humanitarna vprašanja pri ZPM Maribor in je temu delu posvečena še danes. Je tudi podpredsednica Socialno humanitarne komisije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kjer je zadolžena za podravsko in koroško regijo. Nikoli ji ni žal vloženega časa in je promotorka humanitarnega dela društva. Je prostovoljka in dobrotnica, dojemljiva za stiske ljudi, ki pa vedno zmore ohraniti profesionalno držo.

Danica Vodovnik (predlagatelj Koronarno društvo Slovenske Istre) je aktivna v društvu od leta 1999. Od leta 2002 je  v vlogi vodje skupine, ki povezuje, koordinira delo in skrbi, da v društvu potekajo vse načrtovane aktivnosti tako po strokovni kot družabni plati. Razume stiske, ki jih doživljajo bolniki  in s spodbujanjem v zdrav način življenja  in s prenosom svojih izkušenj vsakodnevno rešuje stiske. Vedno opominja, da ne smemo pozabiti na bolne in revne, ki so v družbi velikokrat prikrajšani. Po zaslugi ljudi, kot je gospa Danica Vodovnik, je njihovo življenje lažje.

Društvo Žarek upanja je bilo ustanovljeno leta 2001. Izvaja programe na področju težav zaradi pitja alkohola in predstavlja enega pomembnih akterjev na področju zasvojenosti v Sloveniji. V programe društva je vključeno preko 200 posameznikov. S pomočjo strokovnega dela v društvu je v letih njegovega delovanja veliko posameznikom in družinam uspelo stopiti na novo pot. Društvo organizira tudi mednarodne dogodke in promovira humanitarno delo doma in v tujini. Izdalo je več publikacij, v katerih  opozarja na odnos družbe do pitja alkohola s posebnim poudarkom na mladih.

Najvišje priznanje za humanitarne delavce, kipec dobrote, je za prispevek k promociji in spoštovanju humanitarnega dela prejela Ivica Žnidaršič, ki jo je predlagal Rdeči križ Slovenije.

Ivico Žnidaršič je njena življenjska zgodba zapisala humanitarnosti.  Njena cela družina je bila  izgnana v nacistična nemška taborišča. Tudi zaradi te izkušnje je odločno in srčno pristopala k humanitarnemu delu.

Kar 32 let je opravljala najvišje funkcije v Rdečem križu Slovenije. V vlogi generalne sekretarke, predsednice, urednice, avtorice in soavtorice knjižnih del in člankov je pisala zgodbo humanitarizma v Sloveniji. V svojem uredniškem času je poskrbela tudi za prvi prevod Ženevske konvencije v slovenščino.

Ivica  Žnidaršič se je vedno med prvimi odzvala na humanitarne potrebe družbe in s pretanjenim občutkom za potrebe skupnosti in sočloveka motivirala ljudi za takojšnjo učinkovito pomoč tistim, ki so jo potrebovali.

Pod njenim vodstvom je Rdeči križ Slovenije naredil velik napredek s solidarnostnimi akcijami ob elementarnih nesrečah doma in v tujini, povečalo se je število krvodajalcev, razvila se je založniška dejavnost  in dograjeno je bilo Mladinsko zdravilišče Debeli Rtič. Je tudi ustanoviteljica Muzeja Rdečega križa, ki so ga leta 1984 odprli v Beli krajini.

Ivica Žnidaršič je bila promotorka slovenskega humanitarizma tudi v mednarodnem prostoru. Bila je pobudnica Svetovne kampanje miru, ki je bila leta 1975 predstavljena na prvi Mirovni konferenci v Beogradu in so jo podprli tudi Združeni narodi. Od leta 1988 do 1990 je bila predsednica Rdečega križa Jugoslavije ter članica Komisije za razvoj pri Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Še vedno je aktivna kot predsednica Mednarodnega komiteja izgnancev in beguncev – žrtev fašizma in nacizma.

Vse novice